Po svetu naj bi se sprehajala približno milijarda psov. 75% je tako imenovanih prostoživečih, kamor uvrščamo vaške, klateške, podivjane, napol podivjane pse, pa tudi lastniške, ki se sami potepajo naokrog. Velika večina nima lastnika kot pojem razumemo na zahodu. Vsem prostoživečim psom je skupno to, da njihovega razmnoževanja ne nadzorujemo ljudje, oziroma vsaj ne tako neposredno kot je to v navadi pri pasemskih psih in nekaterih mešancih.
V nasprotju z načrtovanimi parjenji se prostoživeči psi parijo po svoji volji. Zato se zanje vse pogosteje uporablja izraz Free Breeding Dogs ali FBD na kratko. To kratico bom tudi sama uporabila v članku, ki je v osnovi poenostavljen povzetek raziskave, lani objavljene v reviji Proceedings of the Royal Society B.
Sklepajo, da genetsko strukturo populacije FBD v glavnem oblikujejo ekološki in evolucijski procesi, kot so recimo vzorci disperzije, naravna selekcija in izbira partnerja, pa tudi določene aktivnosti človeka (npr. prihod tujih pasem, selitve psov z enega območja na drugo, politika).
V raziskavi, so (med drugim) primerjali DNK 200 evrazijskih FBD psov z DNK 51 predstavnikov modernih in "prastarih" pasem.
Zanimala jih je predvsem medsebojna sorodnost posameznih skupin ter morebitna prvobitnost evrazijskih FBD. Poskušali so tudi ugotoviti, kaj se je s psi dogajalo v preteklosti.
Mumbai
Vzorčenje
Zbrali so vzorce krvi FBD s štirinajstih različnih vzorčnih mest po Evraziji. Temu prvemu sklopu podatkov so rekli »FBD dataset«. Vzorčna mesta FBD psov so razdelili v pet regij:
- Evropa: Slovenija, Poljska, Bolgarija
- Bližnji vzhod: dve vzorčni mesti v Savdski Arabiji, Irak
- osrednja in zahodna Azija: Armenija, Tadžikistan, Kazakstan, osrednja Rusija
- vzhodna Azija: Mongolija, Kitajska in Tajska
- vzhodna Rusija
Naslednji sklop podatkov so sestavljali genotipi čistopasemskih psov in sicer 96 čistokrvnih psov ali križancev iz Združenega kraljestva, ki so predstavljali 31 pasem (88 posameznikov, 1-9 predstavnikov posamezne pasme) in 5 tipov križancev med dvema pasmama (8 posameznikov, 1-3 posamezniki predstavljajo posamezen tip križanca). Temu sklopu podatkov so rekli »UK dataset«.
Tretji sklop podatkov, imenovan »LUPA dataset«, pa so sestavljali genotipi 446 čistopasemskih psov tridesetih različnih pasem (10-26 posameznikov na pasmo).
V nekatere analize so vključili tudi DNK 78 sivih volkov z različnih delov Azije. 26 osebkov je bilo s Kavkaza, 14 iz Mongolije, 2 iz Savdske Arabije in 37 iz Sibirije.
Medsebojna sorodnost prostoživečih psov (FBD)
Genetske razlike med evrazijskimi FBD niso ravno velike, kljub temu pa lahko celotno populacijo evrazijskih FBD razdelimo na tri večje regije: vzhodno Azijo, Bližnji (Srednji) vzhod in zahodno Evrazijo. Zahodno Evrazijo nato še dodatno razdelimo na Evropo in zahodno/osrednjo Azijo in sicer tako glede na rezultate genetskih raziskav kot tudi glede na geografijo. Populacija psov iz vzhodne Rusije spada geografsko gledano k vzhodni Aziji, z genetskega vidika pa so bolj sorodni psom centralne/zahodne Azije. Na to lahko vpliva tudi kulturna in politična situacija. Pomanjkanje večjih genetskih razlik je lahko posledica (relativno) nedavnega skupnega izvora vseh evrazijskih FBD populacij ali/in intenzivnega mešanja med regijami.
Primerjali so tudi DNK sekvence volkov in FBD in ugotovili, da oboji tvorijo popolnoma svoji skupini.
Sorodnost pasemskih psov in FBD
Velika večina modernih evropskih pasem glede na genetske analize spada v isto skupino, v katero pa se je uvrstilo le nekaj posameznih FBD psov, kar kaže na to, da je delež pretoka genov iz te "evropske pasemske skupine" v skupino FBD relativno majhen. FBD iz Slovenije in Poljske so bili vsi genetsko bližje evropskim pasemskim psom kot pa druge FBD skupine.
Azijske pasme (šiba inu in šar pej) ter polarne pasme (grenlandski pes, aljaški malamut in sibirski husky) spadajo v popolnoma drugo skupino kot evropske moderne pasme. FBD so se uvrstili med obe skupini, pri čemer so bili vzhodnoazijski FBD bližje vzhodnoazijskim pasmam, evropski FBD pa bližje modernim evropskim.
Sri Lanka
Križanje FBD, pasemskih psov in volkov
Zaznali so pretok genov od modernih pasem k FBD v različnih delih Evrazije, večinoma zaradi prisotnosti posameznih mešancev. Večina FBD je še vedno tvorila od pasemskih psov ločene skupine, kar še dodatno podpira sklep, da so FBD ločene genetske enote in ne rezultat še vedno trajajočih križanj med pasmami.
Pretok genov:
- moderne pasme⇒FBD na Tajskem, v vzhodni Rusiji in v Evropi
- pretok genov med mongolskimi in kitajskimi FBD
- pretok genov med polarnimi in vzhodnoazijskimi pasmami
- med predniškimi populacijami modernih evropskih pasem
- volk⇒grenlandski pes
Poleg tega je analiza pokazala tudi pretok genov volk⇒FBD z Bližnjega vzhoda (12-14 %), tok pa je tekel tudi v nasprotno smer, ampak ne tako intenzivno (6-9 %)
Zgodovina FBD in pasemskih psov skozi oči genetike
Kitajski in tajski FBD skupaj z vzhodnoazijskimi pasmami tvorijo najzgodneje odcepljeno vejo, kar najverjetneje pomeni, da imajo skupen izvor.
Tako vzhodnoazijske pasme kot tudi vzhodnoazijski FBD se zelo zgodaj odcepijo od baze filogenetskega drevesa današnjih psov.
Pasme, ki danes veljajo za starodavne oziroma prvobitne, kot so vzhodnoazijske in nekatere polarne, niso izvorne pasme, temveč predstavljajo linije, ki so starejše od modernih evropskih pasem. Nikakor pa to ne pomeni, da gre za direktno linijo potomstva od prvih udomačenih psov oziroma prve populacije do danes. Sklepajo, da je prvotna populacija izumrla ali pa se je porazgubila v križanjih in mešanjih.
Razširjanje psov po Evraziji
Biogeografska rekonstrukcija predniške porazdelitve je pokazala jasen vzorec postopnega razširjanja psov z območja vzhodne Azije proti Srednjemu vzhodu in Evropi. Najbližji skupni prednik* današnjih psov namreč izvira iz vzhodne Azije.
Psi so se proti zahodu razširili po dveh poteh:
- iz vzhodne Azije do Srednjega vzhoda in
- iz vzhodne Azije do Evrope preko osrednje in zahodne Azije.
Vzhodna Azija je bila torej dom izvorne populacije psov, ki so se nato selili proti vzhodu.
*Vendar pozor! Gre za skupnega prednika današnjih psov in ne skupnega prednika vseh psov in volka!
Kalkuta
Prvobitnost evrazijskih FBD
Glede na rezultate lahko rečemo, da se evrazijske FBD populacije genetsko razlikujejo od čistopasemskih psov. Med FBD so sicer našli posameznike, ki so bili mešani s pasemskimi psi, a so ti predstavljali le majhen delež celotne FBD populacije.
Večina populacij FBD v Aziji se razlikuje od evropskih FBD in je najverjetneje avtohtona na območjih, kjer jih najdemo.
Populacije FBD v vzhodni Aziji so prav tako avtohtone, podobno kot druge FBD populacije v Aziji pa vsebujejo tudi nekaj ne avtohtonih, mešanih posameznikov. Poleg tega pa imajo še posebej dolgo zgodovino. Po sorodnosti se namreč grupirajo z dingom, ki izvira iz vzhodne Azije in je bil od drugih pasjih populacij ločen že vsaj 3500 let pred prihodom Evropejcev in njihovih psov v Avstralijo.
Povzetek
Omenjena raziskava je pokazala, da so evrazijski FBD genetsko drugačni od pasemskih psov. Če želimo oceniti genetsko raznolikost današnjih psov, moramo v analize nujno vključiti tudi predstavnike prostoživečih psov iz Evrazije.
Vzhodnoazijske populacije FBD so prvobitne, kljub temu, da najdemo med njimi posameznike, ki so mešanci z modernimi pasmami. Zahodnoazijski in evropski FBD pa izvirajo iz starodavne migracije vzhodnoazijskih psov proti zahodu.
Našli so tudi dokaze za križanje med različnimi populacijami FBD ter hibridizacijo z volkovi. Novejše raziskave nam kažejo zelo kompleksno zgodovino psov po udomačitvi, ki je bila vsaj tako pestra kot zgodovina človeka.
Vir:
Pilot M et al. 2015. On the origin of mongrels: evolutionary history of free-breeding dogs in Eurasia. Proc. R. Soc. B 282: 20152189. http://dx.doi.org/10.1098/rspb.2015.2189
Fotografije
- Mumbai: Victorgrigas/Wikimedia Commons, CC BY SA 3.0
- Sri Lanka: Stephan Gillmeier/Wikimedia Commons, fotografija je v javni lasti.
- Kalkuta: Biswarup Ganguly/Wikimedia Commons, CC BY 3.0
- Log in to post comments
