Miti o prehrani psov

Na tej strani bom postopoma zbirala različne mite o pasji prehrani.

­

1. Kuhana hrana vsebuje zelo malo vitaminov in mineralov, saj jih večino uničimo s kuhanjem.

2. Kuhana hrana je neprebavljiva oziroma zelo slabo prebavljiva.

3. Psi ne morejo prebaviti zelenjave, sadja in žit

4. Psi zelenjave, sadja in žit ne potrebujejo

5. Zelenjava, sadje in žita niso naravna prehrana psa

6. Zelenjava, sadje in žita psom škodijo

7. Avokado – je strupen, ni strupen?

Viri

­

1. Kuhana hrana vsebuje zelo malo vitaminov in mineralov, saj jih večino uničimo s kuhanjem.

Že hitro iskanje po USDA bazi[1] pokaže, da temu še zdaleč ni tako. Vitamini in minerali so seveda tudi v kuhani hrani, psi pa so jih sposobni absorbirati, kar dokazuje veliko število psov, ki jih hranimo s kuhano hrano in so kljub temu živi in zdravi. Kuhano meso je primerno za pse, če ga le prenašajo (in večina ga, celo zelo dobro!). Paziti je treba pri količini organov, npr. jeter, da slučajno katerega od vitaminov (tu mislim predvsem na vitamin A) ne predoziramo. Enako velja za surova jetra!

Spodaj je grafični prikaz vsebnosti različnih hranil surove in kuhane hrane. Za primerjavo sem vzela podatke o surovem in kuhanem govejem srcu ter surovih in kuhanih bučkah. Vse vrednosti sem našla v bazi USDA. Ker je številk veliko, seveda dopuščam možnost, da sem se kje zatipkala. Če kdo najde napako, naj mi kar javi, da popravim. :)

(Gre samo za primerjavo med surovim in kuhanim in nikakor ne za ugotavljanje "kje je česa več". Vsi podatki se nanašajo na svežo težo, saj nisem šla preračunavati glede na suho maso.)

POZOR! Sledi veliko grafov. :)

­

­

­

­

2. Kuhana hrana je neprebavljiva oziroma zelo slabo prebavljiva

Res je, da raziskav, ki bi primerjale prebavljivost kuhane (torej ne briketirane, ampak KUHANE!) in surove hrane pri psih, ni, vendar to še ne pomeni, da je kuhana hrana neprebavljiva! Če kdo pozna kakšno raziskavo na to temo, ki je bila narejena na psih, se res priporočam za naslov. So pa opravili raziskavo na mačkah in sicer so primerjali prebavljivost briketirane, surove in kuhane hrane. Izkazalo se je, da je prebavljivost surove in kuhane hrane nekoliko boljša kot pa prebavljivost briketirane. Ker pa slika pove več kot tisoč besed, je tule še grafični prikaz prebavljivosti (vir podatkov je omenjena raziskava[2]).

­

3. Psi ne morejo prebaviti zelenjave, sadja in žit

Raziskave prebavljivosti različnih hran, predvsem briketirane, tega nikakor ne potrjujejo. [3][4] Psi seveda lahko prebavijo zelenjavo, sadje in žita, le primerno jim jih moramo pripraviti. Sicer pa tudi mi surov riž slabo prebavljamo.

Zelenjavo lahko skuhamo, spasiramo ali nastrgamo, žita skuhamo, sadje pa sama ponudim kar sveže oziroma si ga psi velikokrat sami naberejo in (glede na kvaliteto iztrebka) tudi prebavijo.

Kuhana žita so praviloma veliko bolje prebavljiva kot surova, enako velja za zelenjavo.[5] Kuhanje nekatere zelenjave poveča dostopnost do hranil, npr. beta karotena. Surova, zmleta žita so veliko slabše prebavljiva kot pa kuhana, katerih prebavljivost je med 80 in 90%.[4][5] Res je, psi sami ne znajo kuhati. Zato pa imajo nas, ki znamo uporabljati ogenj, imamo gibljive palce in lahko stvari skuhamo, razrežemo, nastrgamo,...

Prebavljivost rastlinske hrane je poleg obdelave odvisna tudi od same sestave rastline oziroma uporabljenega dela rastline (npr. razmerje med amilozo in amilopektinom).

Res je sicer, da so psi mesojedi (no, nekateri jih sicer uvrščajo med vsejede, a o tem kdaj drugič), a niso tako striktni mesojedi kot mačke. Za razliko od slednjih lahko namreč vsa potrebna hranila pridobijo iz rastlinske hrane.[6] Potrebam po vitaminu A in arahidonski kislini lahko denimo zadostijo s pomočjo rastlinske hrane (preko beta karotena in linolne kisline), medtem ko morajo mačke oboje nujno dobiti s hrano (mesom).[5]

4. Psi zelenjave, sadja in žit ne potrebujejo

Zelenjava, sadje in žita vsebujejo veliko ogljikovih hidratov (OH) (na primer (vse na suho težo) surov riž cca. 90% OH, kuhane bučke cca. 56%, kuhano korenje 84%). Res je, da psi v prehrani ne potrebujejo OH.[10] To velja seveda za zdrave pse, bolni so zgodba zase. Vendar pa to, da psi OH v prehrani ne potrebujejo, ne pomeni avtomatično, da jih ne smejo dobiti ali da jim celo škodijo. Moji psi si zelenjavo in sadje včasih naberejo kar sami. Ravno letos poleti je najmlajši pes ugotovil, kako se obira maline. Ja, res jih ne potrebuje, ampak je jih pa vseeno.

Prav tako je res, da ni v zelenjavi, sadju in žitih ničesar, kar bi morali psi nujno dobiti. Vse potrebe po hranilih lahko pokrijejo s čisto mesojedo prehrano. Pod pogojem, da jim taka prehrana seveda ustreza. Po mojih izkušnjah marsikateremu psu ne. Teorija je včasih eno, praksa pa nekaj popolnoma drugega.

5. Zelenjava, sadje in žita niso naravna prehrana psa

Danes velja, da se je pes udomačil sam in sicer tako, da je zasedel ekološko nišo, ki jo je s svojo aktivnostjo ustvaril človek. Živi v bližini človeka in se prehranjuje z ostanki človekovih aktivnosti že zelo dolgo, več kot 10.000 let. V bistvu je smetar. Med temi ostanki seveda najdemo tudi zelenjavo, sadje in žita.[11][12][13] Naravna prehrana psa so torej najrazličnejši ostanki, smeti, ki vsebujejo marsikaj. Novejše raziskave so pokazale, da imajo psi več kopij določenega dela DNK, katerega posledica je nato večja aktivnost amilaze (encima, ki je sodeluje pri prebavi škroba). Domnevajo, da gre za prilagoditev na prehrano, ki je bolj bogata s škrobom. Pri volkovih take raznolikosti v številu kopij niso našli. Tudi pri dingih ne.[14][15][16]

Zelenjava, sadje in žita so naravna hrana psov, ki so se tekom evolucije na tako s škrobom bolj bogato prehrano tudi prilagodili.

6. Zelenjava, sadje in žita psom škodijo

Nisem našla informacij, ki bi potrdile, da zelenjava, sadje in žita psom kar vsa in kar tako na splošno, škodijo. Če kdo pozna vir, ki zgornjo izjavo potrjuje, naj mi prosim sporoči. Kot vir seveda razumem znanstveno raziskavo, ki je potrdila splošno škodljivost zelenjave, sadja in žit za pasji organizem.

Seveda pa lahko zelenjava, sadje in/ali žita škodijo psom, ki jih ne prenašajo oziroma so nanje alergični. Tako kot velja za meso, jajca, ribe,...

Izjema so grozdje in rozine, čebula, česen in druge vrste rodu Allium (problematični so lahko vsi deli rastline), oreški makadamija (Macadamia integrifolia in Macadamia tetraphylla)[17], pa seveda kopica okrasnih rastlin, dreves, ki pa jih sama ne bi ravno uvrstila med zelenjavo, sadje ali žita.

Problematična je tudi čokolada oziroma natančneje teobromin v čokoladi.[17]

Verjamem sicer, da to vemo vsi, ki kuhamo, ampak za vsak primer napišem, da za pse niso primerni zelen krompir in nezrel paradižnik. Krompir mora biti kuhan, zelene dele pa odrežemo. Tako kot za ljudi.

Prav tako za pse ni primerno plesnivo, gnilo ali nagnito sadje, zelenjava, plesniva žita. Malo zdrave pameti. Ljudje ne jemo gnile zelenjave, zakaj bi to torej ponudili psu!?

Nekatere vrste zelenjave pri psih, ki imajo določene zdravstvene težave, ne pridejo v poštev, saj lahko stanje poslabšajo.

Pri psih so zasledili občutljivost na gluten in sicer pri irskih setrih. Zadeva je podobna celiakiji, ki jo najdemo pri človeku.[18] Najverjetneje gre za dedno bolezen, ki se deduje recesivno, prizadeti psi pa bodo seveda imeli težave z glutenom v pšenici in tudi kje drugje.[19] Kako daleč so z genetiko omenjene glutenske enteropatije pri psih, ali že obstaja DNK test, pa žal ne vem.

7. Avokado – je strupen, ni strupen?

Dve psički v Južni Afriki sta morda umrli zaradi zastrupitve z avokadom. Obe sta imeli radi (in jih tudi redno jedli!) avokade (Persea americana "Fuerte"), simptomi in rezultati kasnejše obdukcije pa so bili enaki tistim, ki so jih opazili pri drugih živali (konjih, kozah in ovcah), ki so pojedle liste, sadeže ali semena avokada. Lahko brez kančka dvoma s prstom pokažemo na avokado? Ne. Je bil morda ravno avokado kriv za njuno veliko prezgodnjo smrt? Povsem možno.[20]

Po drugi strani so pred nekaj leti opravili poskus na psih. Šest mesecev so skupini psov v hrano dajali vodotopen ekstrakt mesa, olupka in peške avokada (Persea americana "Lula"). Psi so ekstrakt dobro prenašali in pri njih niso opazili negativnih stranskih učinkov.[21]

Kaj to pomeni torej za naše pse? Se bo moral odločiti vsak sam. Morda sta psički iz Južne Afrike preprosto pojedli preveč avokada, morda sta jedli kultivar, ki velja za bolj strupenega, medtem ko so v raziskavi uporabili drugega, manj strupenega? Ne vem. Sama svojim psom avokada ne dajem.

­

­Viri

[1] United States Department of Agriculture. Agricultural Research Service. National Nutrient Database for Standard Reference Release 28. https://ndb.nal.usda.gov/ndb/foods

[2] Kerr. s sod. (2012). Apparent total tract energy and macronutrient digestibility and fecal fermentative end-product concentrations of domestic cats fed extruded, raw beef-based, and cooked beef-based diets. J ANIM SCI 2012, 90:515-522. doi: 10.2527/jas.2010-3266

[3] Hendriks s sod. (2013). Comparison of ileal and total tract nutrient digestibility of dry dog foods. J. Anim. Sci. 91:3807-3814.

[4] Kempe s sod. (2004). Composition, digestibility and nutritive value of cereals for dogs. Agricultural and Food Science. Vol. 13, str. 5 – 17.

[5] Case L. (2014). The Dog Food Logic. Dogwise Publishing.

[6] Thorne C. (1996). Feeding Behavior of Domestic Dogs and the role of experience. V: The Domestic Dog: Its Evolution, Behaviour, and Interactions with People. (ur. Serpell J.). Cambridge University Press.

[7] Graf, E. (1983). Applications of phytic acid. Journal of the American Oil Chemists' Society, vol. 60, no.11.

[8] Heaney s sod. (1991). Soybean phytate content effect on calcium absorption. American Journal of Clinical Nutrition,­ 53: 745-747.

[9] Lönnerdal s sod. (1989). Inhibitory Effects of Phytic Acid and Other Inositol Phosphates on Zinc and Calcium Absorption in Suckling Rats. The Journal of Nutrition 119(2):211-214.

[10] Case s sod. (2000). Canine and Feline nutrition - A Resource for Companion Animal Professionals. Mosby.

[11] Coppinger R. in Coppinger L. (2001). Dogs: A Startling New understanding of canine origin, behavior and evolution. University of Chicago Press.

[12] Coppinger R. In Coppinger L. (2016). What is a dog? University of Chicago Press.

[13] Grimm. D. (2015). How the wold became the dog. Science vol 348, issue 6232.

[14] Arendt s sod. (2014). Amylase activity is associated with AMY2B copy numbers in dog: implications for dog domestication, diet and diabetes. Anim Genet. 45(5):716-22.

[15] Axelsson s sod. (2013). The genomic signature of dog domestication reveals adaptation to a starch-rich diet. Nature 495, 360–364.

[16] Reiter s sod. (2016). Dietary Variation and Evolution of Gene Copy Number among Dog Breeds. PLoS ONE 11(2): e0148899.

[17] Campbell A. (2007). Grapes, raisins and sultanas, and other foods toxic to dogs. UK Vet - Vol 12 No 1.

[18] Batt s sod. (1987). Sequential Morphologic and Biochemical Studies of Naturally Occurring Wheat-Sensitive Enteropathy in Irish Setter Dogs. Digestive Diseases and Sciences, Vol. 32, No. 2, str. 184-194.

[19] Garden s sod. (2000). Inheritance of gluten-sensitive enteropathy in Irish Setters. Am J Vet Res 61:462–468.

[20] Buoro s sod. (1994). Putative avocado toxicity in two dogs. Onderstepoort Journal of Veterinary Research, 61:107-109.

[21] Davenport s sod. (2012). Tolerance and safety of an avocado-based ingredient for adult dogs. The FASEB Journal vol. 26 no. 1 Supplement 825.1.

Oznake:

Deli: 

Dodaj nov komentar