Poliradikulonevropatijo (APN) so prvič opisali v Severni Ameriki in sicer so jo srečali pri psih, ki so jih uporabljali za lov na rakune. Kasneje so jo našli tudi pri psih iz držav, kjer rakunov v naravi ni. Poleg rakunov med dejavnike tveganja uvrščajo (oziroma sumijo) še cepljenja in vnetja dihal ter prebavil.
Na tej strani bom postopoma zbirala različne mite o pasji prehrani.
Minerali so anorganski elementi, ki so za delovanje organizma nujno potrebni. Razdelimo jih v dve večji skupini* in sicer makroelemente in mikroelemente.
Makroelementi se v organizmu nahajajo v večjih količinah. Sem spadajo: kalcij(Ca), fosfor (P), magnezij (Mg), žveplo (S), železo (Fe) ter elektroliti natrij (Na), kalij (K) in klor (Cl).
Mikroelementi se v organizmu nahajajo v zelo majhnih količinah in jih tudi potrebujemo zelo malo.
Nekaj pogostih »začetniških« vprašanj o tem kako začeti z doma pripravljeno hrano in krajši odgovori nanje.
Vitamini so organske spojine, ki jih telo potrebuje v majhnih količinah. Za razliko od maščob, ogljikovih hidratov in beljakovin nam vitamini ne nudijo energije. Kljub temu pa so za delovanje našega telesa nepogrešljivi.
Razdelimo jih v dve skupini in sicer glede na topnost v vodi oziroma maščobah. Vitamini, ki so topni v maščobah, so vitamin A, vitamin D, vitamin E in vitamin K (ADEK). V vodi pa sta topna vitamin C in vitamini B kompleksa.
V maščobah topni vitamini se skladiščijo v telesu, zato do pomanjkanja teh pride počasneje, hitro pa jih je lahko preveč in pride do težav.
Nasprotno pa se vodotopna C in B slabo skladiščita (z izjemo kobalamina), kar pomeni, da ju po eni strani težje predoziramo, po drugi pa hitreje pride do pomanjkanja.
Ko govorimo o ogljikovih hidratih (skrajšano OH) v pasji prehrani, pravzaprav ne mislimo na kemične spojine, ampak se pod tem pojmom skrivajo riž, krompir, koruza, pšenica, sladki krompir, testenine in podobna hrana.
Ogljikovi hidrati imajo v pasji prehrani lahko zelo pomembno vlogo. Škoda bi jih bilo izključiti zgolj na podlagi osebnega prepričanja.
Ogljikovi hidrati so kot vir energije odlični za vse pse, ki slabo prenašajo maščobe. Tak je bil, recimo, Tari. Seveda pa tudi tu velja, da se prilagodimo svojemu psu in pazimo, da dodajamo tiste, ki jih pes dobro prenaša. Jasno je, da psu, ki je denimo alergičen na riž, tega pač ne bomo dali, ali skuhali polente psu, ki je alergičen na koruzo.
Najpogostejši OH v pasji hrani so riž, koruza, testenine in pa krompir. Poleg naštetih lahko ponudimo tudi proso, ječmenove kosmiče, ajdo, ovsene kosmiče in še kaj. Seveda moramo vse omenjeno najprej skuhati.
Ker me je kar nekaj ljudi vprašalo, koliko kuhane hrane dati psu, je tule krajši prispevek o primerni količini kuhane hrane.
Najpogostejša načina ugotavljanja dnevne količine hrane za našega psa sta naslednja:
Za primer bom vzela 20-kilogramskega psa.
Že več kot 10 let uporabljam Excel tabelo, ki mi je (in bo morda še komu) v pomoč pri pripravi obrokov in preračunavanju koliko česa je v hrani, kaj moram dodati in česa je preveč.
Prehranskih dodatkov, ki jih lahko dajemo psom, je kar veliko. Spodaj sem na kratko opisala štiri, ki imajo na moji pasji polici stalno mesto in jih redno dajem (ribje olje, vitamin E, CoQ10, probiotiki).
