Kako začeti s kuhano hrano - pogosta vprašanja (FAQ)

Nekaj pogostih »začetniških« vprašanj o tem kako začeti z doma pripravljeno hrano in krajši odgovori nanje.

  1. Prehod s stare na novo hrano – kako?
  2. Nakupovanje – kje?
  3. Kaj vse lahko ponudim psu?
  4. Katere sestavine so primerne za kuharske začetnike in kakšna naj bodo razmerja med sestavinami?
  5. Kaj pa čebula, česen in kosti?
  6. Koliko hrane?
  7. Kuhano ali surovo?
  8. Moj pes ima zdravstvene težave. Moram na kaj posebej paziti pri doma pripravljeni hrani?
  9. Je uporaba tabele nujna?

1. Prehod s stare na novo hrano – kako?

Ko se odločimo, da bomo zaradi takega ali drugačnega razloga psu spremenili prehrano, je najbolje začeti postopoma. Novo hrano počasi mešamo s staro, tako da v določenem časovnem obdobju, ki je lahko različno dolgo (en teden do en mesec, recimo), postopoma popolnoma preidemo na novo hrano. Pri prehodu se izogibamo kostem (če jih nameravamo kasneje vključiti v doma pripravljene obroke), mastni hrani, mastnim kosom mesa in ne dajemo organov.

Primer 10-dnevnega prehoda z briketirane na kuhano hrano

Prvi dan: 90% briketov in 10% kuhane hrane.
Drugi dan: 80% briketov in 20% kuhane hrane.
.
.
Peti dan: 50% briketov in 50% kuhane hrane.
.
.
.
Deseti dan: 100% kuhane hrane

To je seveda samo eden izmed načinov uvajanja. Čas uvajanja in delež nove hrane v obroku lahko poljubno prilagodimo našemu psu.

Nekateri menjajo na horuk, z danes na jutri. S tem ni v osnovi seveda nič narobe, če naš pes s tem nima težav (npr. driska).

Potencialne težave, ki se lahko pojavijo pri postopnem prehodu, so recimo izbirčnost oziroma zmrdovanje našega psa nad briketi. Ko enkrat okusi kuhano hrano, pač noče več jesti kroglic.

2. Nakupovanje – kje?

Sestavine doma pripravljene hrane za pse lahko kupimo kar v trgovini, namenjeni ljudem. Ni potrebno kupovati npr. »pasjih« makaronov ali »pasjih« kosmičev. Sadje, zelenjava, ogljikovi hidrati, jajca, meso, ribe,... vse lahko dobimo v navadni samopostrežni trgovini. Ker pa vem, da večina izmed nas nima neomejenih finančnih sredstev, lovimo popuste in poskušamo dobiti meso ceneje. Ni potrebno hraniti najboljših kosov govedine, obrezki so za psa povsem v redu hrana. Če izbiramo sezonsko zelenjavo, prav tako pridemo ceneje skozi. Odvisno od velikosti in potreb našega psa, je lahko doma pripravljena hrana cenejša ali pa tudi dražja od briketirane. Sama zaenkrat nimam ravno veliko sreče pri iskanju poceni virov mesa.

3. Kaj vse lahko ponudim psu?

Mnogo različnih vrst mesa, različnih delov živali, ribe, jajca, kup zelenjave in ogljikovih hidratov, pa tudi sadje in mlečni izdelki pridejo v poštev. Pri odraslem, zdravem psu praktično ni omejitev, razen seveda živil, ki so za psa strupena. Vendar pa bi sama vseeno nekoliko omejila raznolikost in si nekaj vrst mesa, zelenjave in ogljikovih hidratov prihranila za morebitno izločevalno/eliminacijsko dieto.

4. Katere sestavine so primerne za kuharske začetnike in kakšna naj bodo razmerja med sestavinami?

Sama najraje začnem s sestavinami, ki jih je pes dobil že s prejšnjo hrano. Če je recimo do zdaj jedel brikete, ki vsebujejo piščanca in riž, mu najprej skuham to dvoje. Pri izbiri upoštevam seveda tudi dostopnost živil in pa ceno. Ko je pes kakšnih 10 dni (ali več, če je občutljivček) na doma pripravljeni hrani, počasi začnem dodajati tudi organe. Pri tem pazim, da dobi v enem dnevu samo eno novo stvar, nato počakam nekaj dni, da vidim morebitno reakcijo (mehko blato, driska, zaprtje ipd.) in če je vse v redu, dobi spet kaj novega. ­

Čar kuhane hrane je ravno v tem, da jo psu pripravljamo sami in mu jo lahko prilagodimo. Seveda obstajajo splošne smernice in napotki glede razmerij med posameznimi skupinami živil (meso, zelenjava, ogljikovi hidrati). Nekateri recimo raje kot 50/25/25 hranijo po tretjinah; tretjina mesa, tretjina ogljikovih hidratov in tretjina zelenjave. Drugi zelenjave in ogljikovih hidratov sploh ne dajejo, temveč so psi samo na mesu (in kosteh). Kako bomo hranili mi, pa je odvisno predvsem od našega psa, njegovih potreb in posebnosti.

5. Kaj pa čebula, česen in kosti?

Sama ne dajem ničesar od naštetega. Čebula in česen sta potencialno strupena in v pasji prehrani nepotrebna.

Tudi kosti predstavljajo določeno tveganje (perforacije prebavil, poškodbe zob, vnetje slinskih žlez, zaprtje ali driska,...) in v prehrani niso nujno potrebne. Nikakršna znanost ni pripraviti uravnotežene pasje prehrane, ki ne vsebuje kosti. Če se odločite, da boste kosti vseeno ponudili, pa jih nikar ne skuhajte. Tudi zmletih kosti ne kuhajte. Katere kosti pridejo v poštev povprašajte tiste, ki jih tudi sami dajejo svojim psom. Če vprašate mene, bom odgovorila, da za moje pse kosti sploh ne pridejo v poštev. Predstavljajo namreč popolnoma nepotrebno tveganje. Edina kost, ki so jo moji kdaj dobili, je bila res velika, ogromna kost s precej mesa. To meso so nato potrgali, pocufali dol in ko so se lotili še same kosti, je ta romala v koš.

6. Koliko hrane?

2-5 % (normalne) telesne teže ali pa glede na kalorije, ki jih bodisi izračunamo s pomočjo formule ali pa preračunamo glede na dnevno dozo briketov. Več o tem v članku Koliko kuhane hrane.

7. Kuhano ali surovo?

Vprašanje za milijon evrov. :) Kuhana hrana ni neprebavljiva ali oropana vseh hranil. Prebavljivost kuhane in surove hrane je približno enaka, obe pa sta bolje prebavljivi kot briketi. Že površno iskanje po USDA bazi nam pove, da vsebuje kuhana hrana tudi povsem dostojne količine posameznih hranil.

Eni pse hranimo s kuhano hrano, drugi s surovo, tretji kombinirajo. Vsak se mora sam odločiti, s čim bo hranil svojega štirinožca. Tudi tu pa velja, da to, kar ustreza mojim psom, ne bo nujno ustrezalo tudi drugim.

8. Moj pes ima zdravstvene težave. Moram na kaj posebej paziti pri doma pripravljeni hrani?

JA! Absolutno! Pri psih, ki imajo težave z zdravjem, se moramo pri doma pripravljeni hrani še nekoliko bolj potruditi, pozanimati in njihovo stanje pri sestavi jedilnika tudi upoštevati.

Kako bomo prehrano prilagodili, je v prvi vrsti seveda odvisno od psa in pa zdravstvene težave.

Če ima težave z ledvicami (npr. odpoved ledvic), bomo še posebej pozorni na količino FOSFORJA v prehrani. Če ima težave s trebušno slinavko ali jetri, se bomo izogibali mastne hrane. Če ima alergije, se bomo, logično, izogibali alergenom. Vsaka zdravstvena težava ima določene prehranske zahteve oziroma specifike.

Nikakor ni nemogoče psu, ki ima težave z zdravjem, nuditi primerne doma pripravljene hrane, je pa potrebno nekoliko več truda, branja in priprav.

Sama sem Tariju več kot 10 let pripravljala dieto za "ledvičkarje", kasneje sem prehrano prilagodila še ­njegovim jetrom in pa starosti. Seveda me je čakalo ogromno branja in tudi kar nekaj računanja.

9. Je uporaba tabele nujna?

Ne, seveda ni. Sama sem v času študija, še posebej pa pri izdelavi diplome, postala dobra prijateljica Excela. Tarijeve zdravstvene zahteve so me prisilile vzpodbudile k izdelavi tabele, ki je pripravo uravnotežene prehrane precej poenostavila. V pomoč mi je predvsem pri načrtovanju in sestavljanju diet za pse, ki imajo najrazličnejše zdravstvene težave.

­

­

Oznake:

Deli: 

Dodaj nov komentar