Šar pej, gube in genetika

­Pasmo šar pej pesti precej zoprna (milo rečeno) in neozdravljiva dedna bolezen - šarpejska vročica, na kratko FSF (Familial Shar Pei Fever). Glede na izkušnje bi rekla, da je poznavanje bolezni slabo, čeprav informacij ne manjka. Prevečkrat srečam (v živo in virtualno) lastnike šar pejev, ki za bolezen še nikoli niso slišali. Se je res tako težko pozanimati pred nakupom? Google in "shar pei health" navrže ogromno spletnih strani.

Leta 2011 je pravi BUM povzročil članek, objavljen v PLOS Genetics ("A Novel Unstable Duplication Upstream of HAS2 Predisposes to a Breed-Defining Skin Phenotype and a Periodic Fever Syndrome in Chinese Shar-Pei Dogs"), ki je malce osvetlil genetsko ozadje FSF.

A, B in C - zahodni tip šar peja. D - tradicionalni tip šar peja. E - nalaganje mucina (predvsem HA) v dermisu kože - nastanek gub.
Vir slike: Olsson/PLOS Genetics. Creative Commons Attribution 2.5 license.

V raziskavi so našli dve mutaciji (duplikaciji), ki se nahajata v bližini gena HAS2* in sta prisotni samo pri pasmi šar pej. Duplikaciji so poimenovali po dveh tipih šar pejev pri katerih sta bili najdeni. Večja se imenuje meatmouth in je prisotna pri vseh meatmouth (zahodni tip) šar pejih. Manjšo duplikacijo traditional pa imajo tako tradicionalni šar peji, kot tudi nekateri zahodni. Domnevajo, da je večja mutacija meatmouth povezana z boleznijo FSF, saj so opazili korelacijo med številom kopij duplikacije in nagnjenostjo k FSF. Predvidevajo, da mutacija vsebuje regulatorne elemente, ki spremenijo eskpresijo HAS2 gena in s tem vplivajo na sintezo hialuronske kisline. Tako je povsem možno, da se s povečanjem števila kopij meatmouth duplikacije, poveča tudi število potencialnih regulatornih elementov, kar vodi do povečane ekspresije gena HAS2 in povišanih vrednosti hialuronske kisline. Fragmentirana hialuronska kislina lahko deluje kot prožilec in spodbudi nastanek (sterilne) vročine in vnetja.

Nastanek mutacij – kako in kdaj?

Predvidevajo, da je do mutacij prišlo spontano. Najprej se je pojavila tradicionalna duplikacija, ki je povzročila le manjšo spremembo (manj gub). Vendar je zaradi pojava mutacije področje genoma postalo nestabilno in nastala je še ena duplikacija – meatmouth. Vzreditelji (in kupci!) so nato vzrejali (in kupovali!) v glavnem pse z duplikacijo meatmouth, saj ta povzroča bolj ekstremen videz (več gub). Pogostost mutacije v populaciji šar pejev se je zaradi selektivne vzreje povečala in utrdila. Kljub ogorčenosti nekaterih se mi zdi nepošteno za vse kriviti vzreditelje. Res so izbirali bolj nagubane pse in vzrejali z njimi ter s tem nezavedno izbirali tudi duplikacijo meatmouth, a take so pač zahteve trga, torej kupcev. Malo nas je takih, ki si želimo čim manj (najraje nič) gub, normalne glave in gobce ter čim krajšo dlako.

Nikakor pa ne moremo zgolj po videzu presoditi koliko kopij ima nek šar pej ali celo katero mutacijo nosi. Bolj nagubani psi z več kože nimajo nujno tudi velikega števila kopij in obratno. Prav tako ni popolnoma jasno, ali se je meatmouth duplikacija najprej pojavila že na Kitajskem ali šele s širjenjem pasme na zahod.

FSF free -­ da ali ne

Pri šar pejih, ki imajo tradicionalno duplikacijo, je tveganje za FSF majhno. Tradicionalnih šarpejev ­je bilo v študijo vključenih le 5, kar je seveda mnogo premalo za delanje zaključkov glede obolelosti za FSF. Tradicionalna duplikacija ne pomeni, da pes za FSF ne more zboleti, le možnost za pojav bolezni je majhna. Prav tako potomcem tradiconalnih šar pejev ne moremo reči FSF free. Trenutno pač ni testa, ki bi potrdil, da je nek pes, linija ali tip dejansko FSF free.

Pri šar pejih, ki imajo duplikacijo meatmouth, je tveganje odvisno od števila kopij duplikacije meatmouth. Več kopij - večja je možnost za pojav FSF. To ne pomeni, da bodo vsi šar peji z visokim številom kopij zagotovo zboleli ali da bodo tisti, ki imajo kopij manj, zdravi. Prav vsi šar peji in njihovi mešanci lahko zbolijo za FSF, kolikšna je verjetnost, da se bo to tudi zgodilo, pa je odvisno tudi od števila kopij duplikacije.

Dedovanje

Dedovanje mutacij ni še razjasneno, za kaj takega je potrebnih več vzorcev in več časa. Včasih so domnevali, da je dedovanje amiloidoze in FSF enostavno avtosomno recesivno. Domneva ne velja več, dedovanje je bolj zapleteno in zaenkrat še ni pojasnjeno. Psa z večjim številom kopij lahko potencialno data tudi mladiče z manjšim številom kopij in obratno – psa z manjšim številom kopij imata lahko mladiče, ki imajo večje število kopij kot starša. Regija genoma je namreč še vedno nestabilna in lahko pride do spontanega povečanja števila kopij.

NOVO - DNK TEST ZA BOLEZEN ŠAR PEJEV!

*Gen HAS2 kodira encim HAS2 sintazo, enega izmed treh encimov, ki sodelujejo pri sintezi hialuronske kisline. Raven hialuronske kisline je pri zahodnih (meatmouth) šar pejih povišana – zahodni šar peji imajo od 2 do 5-krat več hialuronske kisline v primerjavi z ostalimi pasmami. Hialuronska kislina se odlaga (tudi) v koži, posledica pa je nagubanost.

Članek: Olsson M, Meadows JRS, Truvé K, Rosengren Pielberg G, Puppo F, et al. (2011) A Novel Unstable Duplication Upstream of HAS2 Predisposes to a Breed-Defining Skin Phenotype and a Periodic Fever Syndrome in Chinese Shar-Pei Dogs. PLoS Genet 7(3): e1001332. doi:10.1371/journal.pgen.1001332

Deli: 

Dodaj nov komentar