Tarija je pred leti doletela zelo neprijetna reč, ki se strokovno imenuje vestibularni sindrom (ang. canine vestibular syndrome). Poenostavljeno povedano gre za izgubo ravnotežja in ataksijo (nekoordiniranost gibov). Pes ne more hoditi oziroma hodi s težavo, težko vstane, zanaša ga, skratka izgleda kot da bi bil pijan. Do težav lahko pride izredno hitro, v nekaj urah. Vse skupaj je videti grozno in prva stvar na katero lastniki pomislijo/mo, je možganska kap. Pa vendar temu v veliki večini primerov ni tako. Vzrokov za pojav vestibularnega sindroma je več. Med pogostimi je recimo vnetje notranjega ali pa srednjega ušesa, težave s ščitnico, okužbe, novotvorbe, velikokrat pa vzrok preprosto ni znan. Kljub splošnemu prepričanju je možganska kap redka.
Ločimo periferni in centralni vestibularni sindrom. Periferni vestibularni sindrom vključuje strukture v ušesu (notranje, srednje uho), centralni pa možgansko deblo. Kako je vse skupaj potekalo pri Tariju si lahko pogledate tule - Tarijev dnevnik VS.
Kako prepoznamo, da gre za vestibularni sindrom?
Kot že omenjeno pes nima ravnotežja, hodi "pijano", opotekajoče, ko leži pa se lahko začne kotaliti, dokler ga nekaj/nekdo ne ustavi. Med hojo ali pa tudi stanjem ga zanaša v smer okvare, tudi pade ponavadi na prizadeto stran.
Glavo lahko drži postrani, ponavadi nagnjeno na tisto stran, kjer je težava (v Tarijevem primeru je bilo to v desno). Pogosto je prisoten tudi nistagmus (ang. nystagmus) - neprostovoljno premikanje oči. Oči se lahko premikajo levo-desno, gor-dol ali pa v krogu. Samo premikanje je sestavljeno iz hitre in počasne faze, v eno smer se oči namreč premaknejo hitreje kot v drugo. Glede na smer HITRE faze nistagmus poimenujemo, smer POČASNE faze pa nam pove na kateri strani je verjetno težava. Torej LEVI nistagmus pomeni, da je hitra faza usmerjena v levo, težava pa je verjetno na DESNI strani.
Poleg nistagmusa je značilna tudi hoja v krogih, ponavadi v tisto smer kjer je poškodba/težava - v Tarijevem primeru je bila to desna. Psu je tudi slabo ("morska bolezen"), se močno slini in občasno bruha, opazimo pa lahko tudi kakšne druge težave z živci na glavi (ne morem 100% trditi, ampak pri Tariju je bilo videti kot rahlo povešena koža pri desnem očesu - spodaj).
Kaj lahko naredimo?
Prva postaja naj bo veterinar, ki bo postavil pravilno diagnozo in predpisal zdravljenje. Tari je dobil antibiotike (za vsak primer, saj ni bilo videti težav z ušesi) in Ranital (proti slabosti). Pogovarjali smo se tudi o dajanju Cerenie, a to k sreči ni bilo potrebno.
Pri nas se je odlično obneslo tudi naslednje:
- nobenega pomilovanja psa, govorjenja kako je bogi, jokanja in paničarjenja. Osebe, ki se tega ne držijo, naj nimajo stika s psom. Brez izjem! Če ni niti ene take osebe doma... se pač vzemite v roke in pridite k sebi in pomagajte psu. Madona!
- spanje pri svetlobi, na svetlem, tudi ponoči (prižgana luč!). Vsaj prve dni oz. do izboljšanja, naj bo nekdo zraven oziroma naj bo pes ves čas pod nadzorom (če je možno seveda).
- psa NE DVIGAMO in NE NOSIMO, razen v nujnih primerih (npr. stopnice). Če ga že moramo dvigniti in/ali nesti, poskušamo to storiti tako, da nekdo položi svoje dlani pod eno ali dve pasji šapici, tako da ima pes občutek kje je gor in kje dol. oz kje bi naj bila tla.
- pes naj hodi sam, mi pa bodimo zraven, da preprečimo padce. Pri nas se je v ta namen ODLIČNO obnesla Ruffwear Webmaster oprsnica. Priporočam.
- če pes sam pije in je ter lula in kaka, odlično, sicer moramo pomagati, predvsem pri pitju in iztrebljanju. Hrana ni tako kritična, lahko nekaj dni počakamo. Če še vedno ne bo jedel, se posvetujemo z veterinarjem. Sama sem ga nekaj dni hranila po brizgi, počasi pa je potem začel tudi sam jesti.
Vestibularni sindrom oziroma okrevanje lahko traja različno dolgo, od nekaj dni, do nekaj tednov, tudi mesecev do popolno ozdravitve. Včasih ostane glava nekoliko nagnjena na stran, pri Tariju recimo tega ni več opaziti. Sem pa opazila, da sta se po VS poslabšala tako vid kot sluh.
Pomembno je, da ne obupamo nad psom. V večini primerov bo namreč ozdravel, potrebuje samo čas in skrbno nego. V redkih primerih, ko/če gre za bolj resno obliko vestibularnega sindroma in stvari NE gredo na bolje, nam še vedno ostane evtanazija.
- Log in to post comments
